“Umetnost v ušesih”

Umetna obrt in umetnost sta se v zgodovini nenehno prepletali, saj so nekdaj uvrščali umetnike med obrtniške poklice. Njihov status se je dvignil v obdobju renesanse, a se je v 20. stoletju z avantgardnimi gibanji ponovno stkal skupaj, k temu je doprinesla weimarska šola za oblikovanje Bauhaus. S tem se je pričel razvijati tudi umetniški nakit, ki je povzemal načela modernizma in avantgarde. Mnogi veliki umetniki so se pričeli izkazovati v ustvarjanju umetniškega nakita, na primer Pablo Picasso, Salvador Dali in Alexander Calder. Picasso in Dali sta v umetniškem nakitu videla priložnost razširiti svojo umetnost med širšo populacijo, medtem ko je Calder ustvaril kolekcijo avtorskega nakita, v katerem je našel svoj izrazni medij. Po drugi svetovni vojni se je z globalizacijo, kapitalizmom in potrošništvom v vsakdanja gospodinjstva prikradel tudi nakit. Z eksponentno hitrostjo se je ta trend krašenja tako razrastel, da danes, v 21. stoletju, vedno bolj cenimo avtorski in umetniški nakit, ki postaja bolj dostopen kot prejšnja stoletja. V nakitu iščemo unikatnost, drugačnost in umetniško posebnost, s katerim se bomo predstavljali in izražali lastno posebnost in individualnost.
Prvo srečanje z nakitom znamke @bylemali, ki jo je ustanovila likovna ustvarjalka Leonora Švagan, me je takoj asociiralo na takrat aktualno razstavo Sandija Červeka v Galeriji mesta Ptuj. Viseči uhani so me spomnili na majhne umetnine, ki si jih lahko nadenemo. Njena kreativnost je odkrivala nove projekte, tako je ustvarila serijo uhanov za Festival Art Stays 2020 – No more silence, pri katerih je ideje črpala iz umetniške produkcije, predstavljene na promocijskem gradivu festivala. Uhani so povzeli sporočilo, da želijo biti slišani in videni.
Z magistrsko nalogo je sprejela nov izziv, kako povezati umetnost in ljubezen do ustvarjanja nakita. Izdelala je kolekcijo visečih uhanov in brošk iz polimerne mase, v katerih raziskuje odnos med barvo in obliko. Kolekcija N(ARP)KIT predstavlja majhne avtorske skulpture, s katerimi se lahko okrasimo. Inspiracijo za nastalo kolekcijo je našla v umetniških delih modernističnega umetnika Hansa Arpa, ki je zaznamoval 20. stoletje. Hans Arp je bil v dadaističnem in nadrealističnem gibanju, ki sta razbila tradicionalne spone umetniških akademij. Ustvaril je svojstven slog, ki je presegal in hkrati združeval težnje obeh gibanj. Njegove skulpture so odkritje novih form in ustvarjanje avtorskega jezika, kjer valovite organske forme predstavljajo vez med abstraktnostjo in reprezentativnostjo brez vztrajanja, da mora biti eno ali drugo. Na avtorski nakit N(ARP)KIT so najbolj vplivali Arpovi abstraktni reliefi, ustvarjeni iz nenavadnih oblik iz različno pobarvanih delčkov lesa. Reliefne zemeljske oblike nam podajajo razne prepoznavne forme v neprepoznavnem kontekstu.
Leonora je v kolekciji N(ARP)KIT ustvarila lastne forme, ki jih je povzela med opazovanjem narave, v arpovskem slogu formuliranja odnosa med barvo in obliko. Te majhne reliefne skulpture nas asociirajo na živali, drevesa ali kakšne druge objekte, kljub temu pa lahko delujejo kot abstraktne forme, ki so zgrajene iz različnih barvnih ploskev. Forme na uhanih in broškah so čiste in preproste, zamejene le z jasno linijo med različnimi barvnimi ploskvami. V določenih izdelkih opazimo tipično arpovsko obliko, ki nas spominja na amebo ali embrio. Zanimivo se mi zdi, da je v kolekciji nakita nosljivih majhnih reliefov obudila filozofijo Arpa, ki je na svojih razstavah spodbujal gledalca k interakciji, s tem, da mu je dovolil, da lahko premika dele skulpture ali reliefov. Kolekcija N(ARP)KIT prav tako nagovarja potrošnika, da kupi umetniško delo, a ga tokrat namesto na prazno steno umesti nase. S tem majhnim skulpturam omogoči, da zaživijo in se premikajo z gibanjem telesa. Poplesavanje da dodatno moč nakitu, saj se na njih ustvarjajo sence, ki dopolnjujejo ploskovite abstrahirane oblike.
Kolekcija N(ARP)KIT nam daje možnost, da se lahko okitimo z umetniškim delom, ki ima lastno pripoved, koncept in sporočilnost, da si lahko vsak od nas privošči košček umetnosti.
Doroteja Kotnik, umetnostna zgodovinarka in kustosinja